Arhiv avtorja:Admin

Giuseppe Tartini

Poklon Giuseppu Tartiniju

Projekt letošnje počastitve sestavljata svečani koncert in vzgojno-izobraževalni program. V nedeljo, 7. aprila, zvečer se bo velikemu predstavniku glasbenega baroka s svečanim koncertom v piranskem gledališču Tartini poklonil komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Pod umetniškim vodstvom Andreja Petrača in s solistom ter koncertnim mojstrom Miranom Kolblom bo orkester izvedel dela Tartinija, Corellija, Mozarta in Čajkovskega. Drugi del projekta, vzgojno-izobraževalni program za mladino, bo v Tartinijevi hiši v Piranu. V ponedeljek, 8. aprila, bo predavanje na temo Goslarstvo – nastanek godalnih inštrumentov, violina in njena družina. Za Tartinijevo zapuščino se zanimajo tudi tuji muzikologi in glasbeni izvajalci. V ponedeljek, 15. aprila, bo predavanje na teme Tartini v Pragi ter Tartini in opera o doslej še neraziskanem obdobju Tartinijevega ustvarjanja v Pragi in kako je operna umetnost vplivala na njegovo ustvarjanje. V ponedeljek, 22. aprila, bo predavanje s koncertom na temo Giuseppe Tartini oltre il Trillo del Diavolo (Giuseppe Tartini prek Vražjega trilčka). Predavanje s koncertom bosta predstavili glasbena raziskovalka, muzikologinja in čembalistka Luisa Antoni ter neapeljska violinistka Roberta Nitta, članica opernega orkestra liričnega gledališča Verdi iz Trsta. Glasbenici bosta izvedli nekatera manj znana Tartinijeva dela za violino in čembalo.

Vir: Poklon Giuseppu Tartiniju

Premio Bonporti

Premio Bonporti 2013

The Premio Bonporti is one of the most reputed early music competition around the world. Founded in 1995 by the Accademia di Musica Antica in Rovereto (Italy), the competition gives prizes in money, concerts, CDs and other oppurtunities for young concert players. Gustav Leonhardt, Rinaldo Alessandrini, Chiara Banchini, Ottavio Dantone, Gloria Banditelli, Werner Ehrhardt are just a few names of musicians who joined the Jury of the competition over the past 15 years. The Premio Bonporti takes place every year in October in Rovereto (Italy), a small town 70km north from Verona.

Share this:
Opis projekta.

Glasbena šola Izola

Odmevi Figovega topa

OPERA NA TRGU OB ŠOLSKEM PRAZNIK

Nabito poln Manziolijev trg je gostil uprizoritev dela, ki ga je za to priložnost napisal Dimitrij Kralj, izolski pisatelj, ki ima za seboj že precej izkušenj z radijskimi, gledališkimi in filmskimi teksti. Njegovo delo se je spojilo v popolno soglasje z glasbo; ta je bila zaupana glasbeniku mlajše generacije in klavirskemu pedagogu na piranski in koprski glasbeni šoli, Bojanu Glavini. Avtorja sta spretno prepletla peto in instrumentalno glasbo z govornimi vložki, ne da bi pozabila, da so pravzaprav glavni izvajalci njunega dela gojenci obalnih glasbenih šol. Zgodba se naslanja na ljudsko pripoved o sporu med mestoma Izola in Piran, vendar je tokrat predmet spora figovec, ki raste nad Ronkom na meji med mestoma. Dve značilni osebnosti: Pasquale Besenghi (igra ga Gašper Tič) in Giuseppe Tartini (Vojko Belšak) se spreta, ker bi rada uživala v figovi senci. V spor, ki se razširi med prebivalce mest, se vmeša Štrigon (Danijel Malalan) in ga še bolj razvname.

Duhov ne pomiriti niti modri Vergerijev predlog (Danijel Bratina), vendar se na koncu v mesti le vrne mir.

Med igralci je treba omeniti še Andreja Jelačina (piranski župan), Tomaža Simatoviča (Kaporal Furbon), med pevci Emanuelo Bertok, Rudija Bučarja, Elvisa Pohlena in Iva Štokoviča, ki jih je za tokratno javno nastopanje pripravila profesorica petja Tanja Grlica. V predstavi so sodelovali še mladinski pevski zbor, sestavljen iz pevcev obalnih glasbenih šol, ki ga je pripravila Kristina Babič, in orkester, ki ga je pripravil Bogomir Petrač in vodil Marko Vatovec. Postavitev in režija je bila zaupana Katji Pegan, scenografija in kostumi Fulvii Zudič.

Pri prireditvi so z govori sodelovali: izolska županja Breda Pečan, ravnateljica Centra za glasbeno vzgojo Marija Gombač in Mirko Zorman, sekretar na Ministrstvu za vzgojo, znanost in šport. Pod uspeh te zamisli je podpisana Darinka Jug, vodja izolske glasbene šole in koordinatorica projekta; ta se je po dolgem končnem aplavzu zahvalila vsem izvajalcem in ostalim, ki so prispevali k uspehu Figovega topa.

Zapisala Luisa Antoni, prevedla Darinka Jug

Tekst je bil 17. 6. 2002 objavljen v dnevniku Il Piccolo, tržaškem časniku

Vir: Odmevi Figovega topa

Poglavja iz glasbene estetike

Poglavja iz glasbene estetike

Kdor se loti branja zadnje, nedokončane knjige skladatelja, publicista in profesorja Vilka Ukmarja, lahko ugotovi, da se vanjo stekajo številne teme, ideje in različna mnenja, ki jih je skladatelj nabral na svoji dolgi in bogati življenjski poti. Delo je pravi konglomerat različnih idejnih in življenjskih plasti. Avtor je spis izpopolnjeval še v zadnjih letih življenja ter vanj vključil tudi taka razmišljanja, ki ne sodijo strogo na glasbenoestetsko področje. Ukmarjeva izvajanja niso prišla preprosto od nekod, temveč so se organsko vključevala v širši evropski miselni prostor, v katerem se je pokazala nujna potreba po estetskem razmišljanju, v njegovem primeru po glasbenoestetskih temeljih. Ukmar nam je kot eden redkih skušal ponuditi strokovno dodelana orodja za razumevanje glasbenega. Razmišljanje pa je ostalo nedokončano. Njegova pozornost in opazovanje filozofskih prvin sta sicer pomembna kazalca – opozarjata, da je potreboval širši filozofski okvir – ta je v pričujočem spisu tu in tam poudarjen. Zaradi skromnejše literature v slovenski glasbeni estetiki v medvojnem in povojnem obdobju – ne smemo pozabiti, da sta Stanko Vurnik in Marij Kogoj, najzanimivejša avtorja glasbenoestetskih misli pri nas v tem obdobju, kmalu utihnila – pa je Ukmarjev zadnji zapis toliko pomembnejši.

Maša Požar, recenzentka
Ampak, letnik 9, št. 5, maj 2008

Vilko Ukmar je poznan kot izjemen skladatelj, glasbeni zgodovinar, publicist in kritik. Večina ga smatra za enega izmed glavnih estetov na Slovenskem, saj se je veliko posvečal stilno estetskim vprašanjem, predvsem v glasbi.

»Poglavja iz glasbene estetike« odkrivajo delček Ukmarjevih razmišljanj nekoliko širše od samega pojma glasbene estetike. Avtor namreč izhaja iz razmišljanj, ki sta jih v slovenski kulturni in umetnostni zgodovini zapustila Izidor Cankar in kasneje Stanko Vurnik, po katerem se je Vilko Ukmar največ zgledoval.

Presenetljivo se knjiga najprej loteva vprašanja o pojmu stila, ki ga Ukmar smatra za posebnega, saj »določa in opredeljuje stvari in pojave po značaju njihove oblike in vsebine«. Zanimivo pri delu Vilka Ukmarja je, da v svoja razmišljanja vključuje misli velikih imen svetovne filozofske, književne in druge umetnosti. Kljub temu pa ohrani svojo distanco in se zavzema za svojstven doprinos h knjigi. Pojem stila tako vključi tudi v okvire muzikologije oziroma glasbene znanosti, ki svoja izkustva o določenih glasbenih umetninah ureja s pomočjo mišljenja. In sicer tako, da jih stilno določa, opredeljuje in tolmači. Vendar avtor ni nikoli v svojih delih ostal omejen le na področje glasbe. Ravno naslednje poglavje o “psiholoških osnovah splošnega in umetniškega doživljanja” predstavlja bralcu in bralki popotovanje skozi psihologijo in filozofijo umetnosti in umetnosti lepote. Ključno je, da pri tem izpostavi lepoto kot bistveno značilnost estetike, še posebno v umetnosti. Avtor poudari Kantovo razlikovanje čustvovanj, med katerimi estetsko čustvovanje predstavlja osnovo umetniškega doživljanja. »Za umetnost je poglavitni pogoj prvinsko likovno doživetje in z njim povezano estetsko čustvovanje, katerega izhodišče je lepota«. S to mislijo se Ukmar konkretno opredeli v razmišljanjih o glasbenem liku, ki med drugim predstavlja temelj glasbe.

Ta del knjige je morda najbolj temeljit iz muzikološkega zornega kota, saj analitično razglablja o glasbi kot umetniški zvrsti, ki uporablja za gradivo svojih likov tone, šume in tišino. Pomembno se zdi vprašanje kako človek določeno doživetje izpove z glasbo in kako določena glasba učinkuje na človeka. Na podobna vprašanja skuša Vilko Ukmar najti konkretne odgovore z notnim gradivom, s pomočjo fizike in glasbene akustike.

V zadnjem poglavju pa se je znova vrnil k nekoliko znanstvenemu pristopu stilne presoje s stališča polaritet oziroma nasprotij, ki se »med seboj zanikujejo in se prav s tem potrjujejo, to pa širi in poudarja njihov pomen«. Na osnovi zgodovinskih dejstev nasprotij idealizma-naturalizma, realizma ter utilitarizma-larpurlartizma in virov velikih imen kot so Goethe, Kant, Voltaire in drugih se Vilko Ukmar težko osredotoči samo na glasbeno. Obilica filozofskega gradiva in pojmov umetnostne zgodovine so zasenčile avtorjevo namero, da se poveže s pojmom glasbene estetike. Zato marsikaj ostaja nedorečeno in smiselno nepovezano. Vseeno pa dobimo občutek, da je avtor nizal trenutne misli, ki se kasneje niso povezale v celoto. »Poglavja iz glasbene estetike« je namreč Ukmarjeva nedokončana knjiga, saj jo je avtor menda začel oblikovati in sestavljati v medvojnem obdobju, kasneje jo je veliko dopolnjeval in popravljal vse do temeljitosti. A kljub temu so v knjigi nakazane smernice, s katerimi je avtor nakazal svoje namere in težnje. Knjiga namreč prikaže kako se o glasbenem lahko razmišlja širše iz vseh družbeno-znanstvenih smereh, tudi na Slovenskem kulturnem in umetniškem področju. Zato velja spodbujati strokovnjake, da se glasbeno estetska misel nadaljuje tam, kjer jo je Vilko Ukmar zaključil.

Vir: Poglavja iz glasbene estetike

Why Kierkegaard Still Matters

Why Kierkegaard still matters

The International Conference

Every few years the Hong Kierkegaard Library invites scholars from around the world to come together for an academic conference addressing various topics in the field of Kierkegaard studies.

The sixth International Kierkegaard Conference was in June 27–July 1, 2010 ∙ St. Olaf College ∙ Northfield, Minnesota
Sponsored by the Howard V. and Edna H. Hong Kierkegaard Library of St. Olaf College

PDF dokument: Why Kierkegaard still matters

Klavir

The 6th International Doctoral and Post-Doctoral Seminar on Musical Semiotics

The 6th International Doctoral and Post-Doctoral Seminar on Musical Semiotics was held at the Department of Musicology, University of Helsinki, on March 9-13, 1998.

Those members who have joined our project recently should be reminded that, in addition to the big biannual conventions and their proceedings, we have the annual doctoral seminars in Finland, either in Helsinki or at the International Semiotics Institute of Imatra, Eastern Finland. The next doctoral seminar will be held this summer on June 9-12, 1999 at the ISI, Imatra. These doctoral and postdoctoral seminars are intended for younger scholars (I think we are all young) in the field. More time than in normal symposia is reserved for everyone who is presenting his/ her doctoral or postdoctoral study project to an international committee of directors.

As mentioned, the last seminar in the series took place in Helsinki, and featured speeches by Raymond Monelle, Stefania Lisi and Gino Stefani as well as Anne Hénault from Paris. The participants of the seminar were: Damien Pousset, John Ellis (who played an excellent recital of the rare music by the black American composer Arthur Cunningham), Mark Reybrouk, Luisa Antoni, Vita Gruodyte, Alla Ablova, Antti-Ville Kärjä, Luiz Fernando de Lima, Thierry Poirot, Drina Hocevar, Märt-Madis Lill, Susanna Välimäki, Ulrik Volgsten, Kaire Maemets, Christine Kohler, Veronica Janatjeva, and Juha Ojala. 

We particularly remember the illustrative multimedia performances by Stefania Lisi/ Gino Stefani, who dealt with the universality of languages and synesthesic phenomena between music and visual arts. In the applied part of their presentation they showed the results from their new therapeutic approach, in which they do not ask so much How Musical Is Man, but How Human Is Music?

Especially impressive was the film from an Italian hospital in which an immobile patient started to move again after undergoing the Lisi-Stefani treatment. Semiotics is in this case serving very noble intentions, indeed. See more in the book by Stefania Guerra Lisi: SinestesiArti. Nela Globalità dei Linguaggi. It can be ordered from the author at this address: via Porrettana 466, 40033 Casalecchio di Reno (Bo), Italia.

About these seminars, I further need to tell you that their papers are nowadays published in the series Acta Semiotica Fennica in collaboration with Indiana University Press. The last volume, entitled Musical Semiotics in Growth and which appeared two years ago, proved to be a success (1000 copies sold). Now we are gathering the papers of the three last seminars. And we shall add to those the papers to be presented this summer. For young scholars, this is a nice beginning for a career!

Finally, I can tell you that one of the participants at the last seminar, Thierry Poirot, has prepared a video film on the events of the last seminar in Helsinki. It is very nice and entertaining. You may request copies at this email address: poirot@ushs.ustrasbg.fr

26. slovenski glasbeni dnevi: glasbeni fin de siècle

Mednarodni muzikološki simpozij je z Gustavom Mahlerjem že sam po sebi privlačen, saj se tokrat srečujemo s strokovnjaki, ki iz svojih dežel (Avstrija, Nemčija, Češka…)
 prinašajo primerjalni vidik, ki bo za slovensko glasbeno zgodovino vedno zanimiv in aktualen. Muzikološki simpozij poteka že vrsto let pod vodstvom noestorja slovensih muzikologov Primoža Kureta. Slovenski udeleženci nekako povezujejo in zgoščajo domače, pa tudi mednarodne teme, saj noben tedanji intelektualec ni zaobšel Dunaja ali kake druge evropske prestolnice.

Mahler v Trstu

Mahler je v Trstu nastopil kar dvakrat. O tem je pripovedovala Luisa Antoni. V Trstu so se prepletale tri velike evropske jezikovne družine. Nemško govoreča skupnost je v mestu imela Schillerverein z Juliusom Hellerjem, italijanski del se je prepoznaval 
v Societa Filarmonico-dramatica, slovenski pa je imel Narodni dom. Gustav Mahler je bil prvič v Trstu že aprila 1882. Leta 1905 je prišel 
v Trst kot dirigent na povabilo Enrica Schotta in njegovih prijateljev v okviru Združenja za velike glasbene izvedbe, s katerim so skušali pomagati dvema največjima tržaškima gledališčema, Verdijevemu in Rossettijevemu, ki sta poslovala z izgubo. Na koncertu decembra 1905 je Mahler dirigiral svojo Peto simfonijo, v kateri so se ohranili popravki samega skladatelja. Partitura je zdaj v knjižnici tržaškega konservatorija in popravki so del Mahlerjeve zgodovine nastajanja simfonije. Drugi Mahlerjev koncert v Trstu je bil 
4. aprila 1907. Z ženo je v Trst prišel že 2. aprila, izvedel pa je svojo Prvo simfonijo.

Vir: 26. slovenski glasbeni dnevi: Ramovševe kompozicije in glasbeni fin de siècle

Annales, Series Historia et Sociologia, 8, 1998, 2

Annales, Series Historia et Sociologia, 8, 1998, 2

Dvaindvajset člankov petindvajsetih avtorjev z različnih koncev sveta, ki pa se ukvarjajo s področjem Mediterana, zlasti z istrskim prostorom. Nekateri članki se ukvarjajo z zelo ozkimi in specifičnimi tematikami, kar daje vedeti, da je Mediteran, z njim pa tudi istrski prostor, še vedno v veliki meri neraziskan ‘laboratorij’.Pregled vsebine:

Iz zgodovine ribištva in pomorstva

  • Darja Mihelič: Piranski zaliv: k tradiciji ribolova in ribolovnih pravic
  • Darko Darovec: Ribištvo severne Istre v obdobju Beneške republike
  • Bruno Volpi Lisjak: Slovensko ribištvo v Tržaškem zalivu – lov na tone
  • Goran Filipi: O novi slovenski pomorski in ribiški terminologiji

Iz arheološke dediščine

  • Snježana Karinja: Šivana ladja z Ljubljanskega barja
  • Andrej Gaspari: Ostanki rimskih zidanih struktur na Serminu (Mestna občina Koper, Slovenija). Poročilo o arheoloških zaščitnih izkopavanjih v januarju 1997

Iz preteklosti glasbene dejavnosti

  • Luisa Antoni: Pregled glasbenega udejstvovanja tržaških Slovencev (1848-1927)
  • Marija Gombač: Nastajanje prve glasbene šole v slovenski Istri

Iz zgodovine dopisovanj

  • Maria Pia Niccoli: Zbirka pisem Agostina Carlija-Rubbija in Giovannija Antonia Pasqualija (1770-1782, 1787). Prijateljsko dopisovanje iz druge polovice 18. stoletja
  • Brigitta Mader: “Tvoj globoko vdani Ludvik Salvator, Nadvojvoda Etc.” Bivanje nadvojvode Ludvika Salvatorja v Trstu, kakor je razvidno iz njegove korespondence s Carlom de Marchesettijem

Razprave in gradivo

  • Daniela Juričić Čargo: O odnosih Kranjske dežele in habsburške Istre v kranjskih virih 16. stoletja
  • Roberto Starec: Podeželje slovenske Istre v arhivskih dokumentih 18. stoletja

Ocene in poročila

  • Verena Vidrih Perko: Srečanje slovenskih in istrskih arheologov muzealcev
  • Peter Čerče, Snježana Karinja, Matej Župančič: Strutture portuali e rotte marittime nell’adriatico di et? romana
  • Maša Sakara, Matej Župančič: Delavnica: Antična metalurgija med vzhodnimi Alpami in Panonsko nižino
  • Eva Holz: Jeruzalem v slovanski kulturi
  • Aleksej Kalc: Tradicija in perspektive. Avtobiografski arhivi v Evropi
  • Maja Ilich: Peti mediteransko etnološki poletni simpozij v Piranu
  • Marjan Drnovšek: Louis Adamič – Intelektualci v diaspori
  • Slovene Classical Karst (Tina Novak Pucer)
  • Jana Horvat, Vesna Svetličič, Meta Bole, Metka Culiberg, Draško Josipovič, Marko Stokin in
  • Nina Zupančič: Sermin: Prazgodovinska in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri (Verena Vidrih Perko)
  • Klara Buršć Matijašić: Gradina Monkodonja / The Monkodonja hillfort. Monkodonja: Iznova otkrivena gradina / Moncodogno: La riscoperta del castelliere (Maša Sakara)
  • Luciano Lago (ur.): Kažuni. Kamena zdanja i krajolici središnje Istre – inventar za povijesno pam}enje (Tihomira Stepinac Fabijanić)
  • Vincenc Rajšp, Drago Terpin: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804) (Boris M. Gombač)
  • Ludwig Salvator von Habsburg: Mit der Jacht entlang der kroatischen Küste (1870-1910) (Brigitta Mader)
  • Darja Mihelič, France Mihelič, Jasna Pocajt: Piran – mesto in ljudje pred sto leti. Pirano – la citt? e i suoi abitanti cent’anni fa (Olga Janša Zorn)
  • Roberto Starec: Mondo popolare in Istria (Nataša Hlaj)
  • Daniela Milotti Bertoni: Istria. Duecento campanili storici (Lili Bojanič)
  • Eugenio Garin: Spisi o humanizmu in renesansi (Jure Gombač)
  • Renata Hace Citra: Carolus L. Cergoly Serini dietro le quinte della pagina (Piero Purini)
  • Paolo Emilio Taviani: I giorni di Trieste. Diario 1953-1954 (Sandi Volk)
    Pričevanja. Prvo povojno desetletje slovenske osnovne šole v Istri (1945-1955) (Metka Gombač)
  • Buzetski zbornik, knjiga 24. (Božo Jakovljević)
  • Jadranski zbornik. Bibliografija (Mihael Sobolevski)
  • Goran Filipi, Barbara Buršić Giudici: Istriotski lingvistički atlas / Atlante linguistico istrioto (Iva Lukežić)

Več na: Annales, Series Historia et Sociologia, 8, 1998, 2