Vsebina monografije je znanstveno-strokovni prikaz glasbene zapuščine obeh bratov, ki sta močno opredelila slovensko glasbo v zadnji tretjini 19. stoletja in v začetku 20. stoletja. V delu je podrobneje predstavljen klavirski opus Benjamina Ipavca, njegovi samospevi, zaradi katerih je dobil vzdevek “slovenski Schubert” in zbirke, kantata “Kdo je mar?” ter operni opus.

V zborniku je devet člankov, ki se nanašajo na delo v Piranu rojenega skladatelja in kulturno zgodovino naših primorskih mest.